Izkrcanje iz lokalnega avtobusa. Celonočna vožnja
me je izčrpala. Občutno nižje temperature in hladen veter – pričakovan vpliv
Atlantskega oceana. Takoj nam začnejo slediti uličarji, ki ponujajo nastanitve.
Sledili bi ti tudi pet ur, saj čutijo, da ne veš, kam točno si namenjen in da bo slej kot prej obveljala njihova ponudba. Na prvi pogled se
kraja še vedno drži srednjeveški duh: po centralni makadamski ulici se prevažajo samokolnice in
kočije, medtem ko v mesnici kar pred tabo odrejo kokoš, jo naprodaj obesijo na
kavelj in še kakšno uro ne pospravijo drobovja.
Centralna ulica (v ozadju: vrata v medino) |
Čim stopiš na vzporedno ulico, pa ti kraj priraste k srcu. V zavetje medine je ujeta prav posebna očarljivost. Vetrovne strešne terase, s katerih se zazreš nad obzorjem. Modra polkna, zaščitni znak pročelij. Na ozkih ulicah je ob večerih kar gneča, vendar pretok ljudi poteka urejeno: navzgor po eni, navzdol po drugi strani. Pred ploščo za palačinke se nabira vrsta – glavni razlog, da jih poskusiš tudi ti. Iz galerij veje orientalska glasba. Vhodi so komaj opazni, saj so obdani s šali, torbami in panoji z nakitom. Roba ne deluje "cheap" in prodajalci to vedo. Ne vsiljujejo. Mimogrede pohvalijo H&M-ov šal okoli tvojega vratu, saj vedo, da modno osveščena Evropejka ne bo odšla brez še enega – maroškega. ;)
Upreti se ali ne upreti, to je zdaj vprašanje |
Tu ne gre za ogledovanje znamenitosti, najti jih moraš sam. Takšni sta zame obljudena plaža in riva s pestro ponudbo prigrizkov (čipsa, pražene čečerike in peciva). Pa oglašanje galebov v letu nad čermi pod obzidjem. Pa čoln do čolna v pristanišču, eden izmed pogostih motivov na razglednicah.
Razglednica iz pristanišča |
Aktivnosti na plaži |
Gre za potovanje skozi časovni stroj, nahajanje tu in zdaj, a hkrati tam in nekoč. Ključ do užitka je zadovoljitev z enostavnim, začasnim, v določenih kotičkih celo kontraverznim. Gre za srečanje s starodavnostjo in spoznanje o njeni večnosti. To je Essaouira, kraj za brezčasno pohajkovanje.